Odvisniki 1. stopnje

Kako že določamo odvisnike? Po novem letu bomo najprej spoznali, kaj so odvisniki 1. stopnje ( 4. 1. 2010, 2. šolska ura). Nekaj sem že pripravil za ogled.

Neuradne ocene 1. preverjanja znanja

-------------------------------------
T.T. 4
K.K. 3
M.R. 3
A.B. 5
M.Š. 5
A.R. 4
J.G. 3
K.A. 3
T.T. 5
L.B. 3
L.J. 5
A.R. 4
A.B. 5
A.B. 3
P.R. 5
Ž.V. 5
D.D. 2
K.H. 1
Š.S. 1
A.C. 1
Ž.J. 1
L.H. 1
G.P. 1
------------------------------------

Zadnja stran KN spet brez napak - vse možne točke

--------------------------------------------------------

Morda bi bilo lahko le tukaj drugače, boljše.
Krepko tiskani stavčni člen pretvori v odvisnik:
Ob večji vzdržljivosti bi dosegli vrh gore.
Če bi bili bolj vzdržljivi, bi dosegli vrh gore.

Na tretji strani izgubljena polovica točke

šele na 3. strani se je pojavila prva napaka.
V povedi - Včeraj mi je mama kupila zelen dežnik. - je besedica mi predmet v 3. sklonu ( Komu ali čemu je kupila? Meni/naglasna oblika - mi/naslonska oblika osebnega zaimka).

KN - 2. stran

Tudi druga stran je odlična, vse možne točke. Kako je to mogoče?
--------------------------------------------------------

----------------- Nadaljevanje sledi:)

Vse možne točke na prvi strani KN

Na tej strani je tisto znanje, ki ga ves čas iščem pri vas!
Kjer je volja, tam je pot.
---------------------------------------------------

----------------------------------------------------
S klikom na fotografijo se ti poveča tako, da lahko vse preberete:)

Bravo, T.T. :)
-----------------------------------------------------

Zagovor proti otok

Kaj je zagovor?
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika
zagovor (87)
1. zagóvor -a m (ọ̑) govor, izjava, s katerim se kdo ali kaj zagovarja, zagovori: a) zagovor je trajal eno uro; pripraviti se na zagovor; zagovor pred sodiščem; imeti pravico do zagovora / povedati kaj v zagovor koga / napisati, sestaviti zagovor / izpodbijati zagovor / pravni zagovor / zagovor obtoženca b) zagovor dela, naloge pred komisijo; zagovor disertacije c) po ljudskem verovanju: zdraviti z zagovori; zagovor bolnika, otekline; zagovor zoper kačji pik / izgovarjati zagovor ● knjiž. napisati zagovor kratek sestavek za knjižnim besedilom, ki govori o njem in njegovem piscu ♪

Več tukaj:)

Slovenska književna/literarna obdobja, ki segajo v 16. in 17. stoletje

Srednji vek ( srednjeveško ljudsko slovstvo, pismenstvo)
1550-1615 reformacija/protestantizem in protireformacija
Primož Trubar, Sebastijan Krelj, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič, Tomaž Hren, Janez Čandek)
1615-1672 obdobje slovstvenega zastoja
1672-1768 barok
Janez Svetokriški, Škofjeloška procesija (prvo ohranjeno besedilo slovenske igre)
--------------------------------------------------------

Drugi Brižinski spomenik - drugič ali tretjič

Tu je "prevod" v sodoben, slovenski knjižni jezik.
-----------------------------------

Vrstni red govornih nastopov

Kakšen je vrstni red govornih nastopov?
1. Alexandra - opr.
2. Luka B. - opr.
3. Ana - opr.
4. Mateja
5. Špela
6. Andrej - opr.
7. Jan G. - opr.
8. Luka H.
9. Aljaž - opr.
10. Žak -opr.
11. Manca - opr.
12. Katarina
13. Tina - opr.
14. Teja - opr.
15. Gregor
16. Jan Ž.
17. Žan - opr.
18. Anže
19. Lara
20. Klemen
21. Aljuška
22. Patricia
23. Davor
24. Kaja
------------------------------------------------------------
Jutri so na vrsti: Mateja, Špela, Luka H.,Katarina in Gregor.
--------------------------------------------------------------

"Tehnični dan"

Rešitve preverjanja v mp3

Tokrat boste, če boste seveda želeli, rešitve slišali iz mojih ust, saj so v mp3 obliki. Ali vas še kaj zanima?

Pogojni in dopustni odvisnik

Najprej klik na tole! Potem pa vse ponovi še tukajle. Bi rad-a kaj vprašal-a?
Za utrjevanje spet klik.

POGOJNI ODVISNIK

Nanaša se na pogoj (pod katerim pogojem).

Vezniške besede: če, ako …

Primer

Če boš dosegel normo, boš tekmoval na državnem tekmovanju.

Pravopis

Glavni in odvisni stavek sta ločena z vejico.
Z vztrajnostjo veliko dosežeš.
//////////////
p. d. pogoja
Če si vztrajen, veliko dosežeš.
//////////////
pogojni odvisnik

Pogojni odvisnik je stavčno prislovno določilo pogoja.
Vprašalnica: Pod katerim pogojem veliko dosežeš?
+ glavni stavek
Vezniške besede: če, ko, ako, da
Podčrtovanje: ////////////////////////////

DOPUSTNI ODVISNIK

Nanaša se na pogoj ali dopustnost (kljub čemu).

Vezniške besede: čeprav, četudi, dasi ...

Primer

Čeprav je deževalo, so odšli na izlet.

Pravopis

Glavni in odvisni stavek sta ločena z vejico.

Kljub hudemu glavobolu sem odšla v šolo.
///////////////////////////////
p. d. dopuščanja

Čeprav me je hudo bolela glava, sem odšla v šolo.
////////////////////////////////////////
dopustni odvisnik
Dopustni odvisnik je stavčno prislovno določilo dopuščanja oziroma dopustitve.
Vprašalnica: Kljub čemu sem šla v šolo?
+ glavni stavek
Vezniške besede: čeprav, četudi, kljub temu da, dasi, dasiravno

Podčrtovanje: /////////////////////////
-----------------------------------------------

Stavčni členi

Nekateri imate veliko težave tudi z določanjem in podčrtovanjem stavčnih členov. Kakor si boš postlal-a, tako boš ležal-a.
Zaradi megle so vozniki avtomobilov vozili previdno.
- p.d.v. /Zaradi megle
- so vozili/povedek
- vozniki avtomobilov/osebek; avtomobilov/ desni neujemalni prilastek
- previdno /prislovno določilo (pravega) načina
-----------------------------------------------------------------------

Današnje 1. preverjanje znanja

Žalosten sem, ker marsikdo med vami še ni doumel, kako pomembno je znanje slovenčine (književnosti in slovenske slovnice). Le kaj naj storim, da to pri vas spremenim? Tole je povezava do današnjega pisnega preverjanja znanja.

Ali je ljudska pesem Rošlin in Verjanko balada ali romanca?

Utemelji svoj odgovor!
Rošlin in Verjanko | Radio KAOS
-----------------
http://www.box.net/shared/pt8lbmcz87
-----------------

Drugi Brižinski spomenik

Ste že slišali drugi Brižinski spomenik?
O čem govori pridiga o grehu in pokori (drugi Brižinski spomenik)?
-
-
-
-
-
---------------------------------------------------------
BRIŽINSKI SPOMENIKI II
Pridiga je bila najpomembnejša oblika krščanske književnosti, za potrebe bogoslužja. Takrat so se preproste pridige imenovale homililje (gr.- razvedrilo). Prav takšna je tudi ta pridiga OPOMIN H POKORI (imenovana Pridiga o grehu in pokori), ki je polliterarna zvrst s cerkveno snovjo.
Nastala je po nemški ali pa latinski predlogi.
Pisava je minuskula (črke z dolgimi navpičnimi potezami so proti vrhu odebeljene KONSERVATIVNOST)
V njej najdemo nekaj estetskih prvin:
- vzvišen jezik
- dolgi slovesni stavki
- naštevanja, nasprotja
- vzporednosti med mislimi posameznih stavkov in odstavkov
- pomen je večstranski, večpomenskost
- je kratka in se močno naslanja na misli iz SV. PISMA, zlasti evangelijev.

VSEBINA (zgoščen pregled krščanskega nauka o zgodovini človeškega rodu):
- Adamov padec - začetek izvirnega greha in trpljenja
- zgodnje krščanstvo s prvimi svetniki in mučeniki
- novi časi; kristjani se morajo odpovedati grehom s spovedjo in se pripraviti na poslednjo sodbo ob koncu sveta
- vsebuje pa tudi teologijo in moralo:
...našteva čl. slaba in dobra dela, pri čemer temelji na evangelijskem krščanstvu, ki se kaže v ljubezni do bližnjega kot glavni moralni vrednoti.

Z Brižinskimi spomeniki II se začne SLOVENSKA PROZA.

Pismenstvo

Kaj je pismenstvo?
Kako delimo slovensko književnost srednjega veka?
---------------------------------------------

Priprava na preverjanje znanja

Bi najprej poskusili s tole nalogo?
Nato pa še s tem vprašanjem:
Katera obdobja slovenske književnosti segajo v 19. stoletje?

Nekaj zbranih misli 9.b razrda

Ljudje smo si različni od obraza do obraza,
vendar v vseh obrazih je nekaj skupnega,
kar jih združuje.
To je nasmešek.
Nasmehni se in se pridruži.
----------------------------
Z vsako izpolnjeno željo
se v duši odprejo vrata
v eno od pravljičnih sob.
Večkrat se odprejo,
srečnejši smo.
---------------------------
Ko prižgejo božične se luči,
vsak v srcu si nekaj zaželi.
Naj božič bo prijazen,
naj bodo prijazni v njem ljudje,
naj misli bodo iskrene
in veselo bo srce.
----------------------------
Ko se prižgejo praznične lučke
sredi bele mrzle zime,
prijateljstvo ogreje nam dlani
in želja vzpne se iz srca v višine.
Vse kar slabo je
z novim letom naj zbledi,
vse, kar dobro je,
naj za vekomaj ostane!
Prava pot je pot srca
ostalo so le ovinki.
Naj vas v božično noč in novo leto
popelje pot brez ovinkov
in naj vas v prazničnem miru
sreča nežno objame!
---------------------------------
S toplino božič naj te greje,
srce naj tvoje pomiri,
a novo leto naj zaseje
vse, kar srce ti poželi!

Ljubezen, zdravje in obilje
bogato naj ti obrodé.
Da nove vse dosežeš cilje –
iskrene moje so željé!
---------------------------------
Če si nekaj močno želiš
in v to trdno verjameš,
sploh ni pomembno,
kako se je zgodilo.
Tako je tudi z božičnim čudežem –
ni vprašanje, ali obstaja;
vprašanje je le,
ali smo ga pripravljeni videti.
---------------------------------
Kdor srečo drugim rad daruje,
nazaj pa nič ne pričakuje,
zgradi s tem most do lastne sreče,
saj k njemu ta zdaj sama steče.
-----------------------------------------
Eno sekundo potrebuješ,da nekoga opaziš,
Eno minuto, da ga vzljubiš,
Eno uro, da se zaljubiš,
In celo življenje, da ga pozabiš.
------------------------------------------
Toplini vsa vrata naj božič odpre,
naj srečno obdobje se zate prične!
A leto prihodnje naj zdravja ti da,
obilja, ljubezni pa v čaši brez dna!
------------------------------------------
Ena snežinka pada zate,
drobna, a z mnogo želja,
za novo leto naj ti prinese
najlepše trenutke tega sveta.
------------------------------------------
Brez poguma naše življenje je strašljivo,
brez smeha pusto, sivo in nezanimivo,
brez ljubezni prazno in nenavdihujoče,
brez prijateljstva pa preprosto nemogoče!
------------------------------------------
So dnevi, so leta in so pomladi,
ko se imamo preprosto radi,
so trenutki,
ko je treba na novo začeti
in so ljudje,
ki jih je treba preprosto objeti!
----------------------------------------
Novoletne želje - skrite so sanje,
novoletne želje - majhne so trajne,
naj postanejo hrepenenje in smeh;
Vesele praznike in srečno !
---------------------------------------
Čas, ko zvezda se utrne,
stare vse poti zagrne,
nove z upi tlakovane,
vir so sreče nasmejane.
-----------------------------------------
Brez poguma naše življenje je strašljivo,
brez smeha pusto, sivo in nezanimivo,
brez ljubezni prazno in nenavdihujoče,
brez prijateljstva pa preprosto nemogoče!
------------------------------------------
Resnično naklonjenost lahko pokažemo že z najmanjšim darilom;
dragocene stvari so tiste,
ki prihajajo s prijateljstvom.
--------------------------------------------
Pravi prijatelj je tisti,
ki pride,
ko vsi drugi odhajajo,
ti stoji ob strani,
ko ni nikjer nikogar več
--------------------------------------------
Prijatelji so potrpežljivi in prijazni,
niso ljubosumni ali bahaški,
niso objestni ali osorni.
Prijateljstvo prenese vse,
verjame, ad je vse mogoče,
je polno upanja in vse prestane,
prijateljstvo se nikoli ne konča.
--------------------------------------------
Praznični dnevi veselo hitijo,
skrite misli in želje budijo.
Naj prinesejo pričakovanja
in uresničijo sanje,
odkrijejo modrosti
in natrosijo radosti!
----------------------------------------------

---------------------------------------------

Podredno zložena poved

Bi rad-a ponovil-a odvisnike? Za začetek morda tole. Ali je šlo?
Svetujem ti, da se ustaviš tudi tukaj.
Ni bilo težko najti naše snovi, kajne? S tem se lahko tudi "stestiraš". Dobro bi bilo slednji dokument tudi natisniti... To pa smo v sredo počeli v računalnici. Žal ne dela v vsaki Mozilli...
--------------------------------------------------

Romuald Štanderški

Romuald Štandreški, slovenski kapucin in pridigar, * 1676, Štandrež (it. Sant'Andrea), † 22. april 1748, Gorica.

Romuald Štandreški (s krstnim imenom Lovrenc Marušič, v virih Marusig) je leta 1699 v Celju stopil v kapucinski red in bil 1700 posvečen v duhovnika, ter postal pridigar štajersko-ilirske kapucinske province. Služboval je v raznih krajih, med drugim tudi v Gorici in Škofji Loki. V Škofji Loki v dobi med 1715 in 1727 po predlogah starejših slovenskih pasijonskih procesij sestavil besedilo za Škofjeloški pasijon , edino od več pasijonskih procesij na Slovenskem z ohranjenim slovenskim besedilom. Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko delo v slovenščini.
Besedilo je v slogu verzificiranih monologov nastopajočih oseb organizirano v 13 podob (slik), povzetih po svetopisemskih besedilih. Sestavlja ga 869 verzov v starološkem narečju, zaradi tega lingvisti domnevajo, da so pri izdelavi besedila očetu Romualdu (po rodu Primorcu) pomagali še domačini. Pasijon je zasnovan kot procesija, ki se zaustavlja na določenih točkah Škofje Loke.
-----------------------------------------------------------
• Adam:
Ah, de bi jest sam sebi skuzi jabuku biu škodo sturu
ter nikar s tem strupam ta človeški rod pomuru,
bi se meni tolkajn moje srce ne stopilu!
Ali dokler videm, de z môno rèd vsèm ludem se je to zgodílu,
morem jest noč in dan žalvàt inu milu jókat,
doklèr sem v tém jarmu tega hudiča, kir morem milu stókat.
Ah, usmileni Boh, pridi ti meni k pomúči,
de bodemo mi zupet perpelani k naši luči.
---------------------------------------------------------
Pasijon je evangelijska dramska pripoved, katere glavna tema je trpljenje Jezusa Kristusa. Nastala je v srednjem veku, v cerkvenem obredju pa zavzema posebno mesto. Škofjeloški pasijon, ki ga je leta 1721 napisal pater Romuald Štandreški, predstavlja prvo dramsko delo v slovenščini.
----------------------------------------------------------
1. Raj
2. Smrt; za njo je bila leta 1734 vrinjena slika: Pekel
3. Gospodova večerja
4. Samson
5. Krvavi pot
6. Kronanje
7. Bičanje
8. Hieronim
9. Glejte, človek
10. Kristus na križu
11. Mati sedem žalosti
12. Skrinja zaveze
13. Božji grob

Elizabetinsko gledališče

Dvor kraljice Elizabete je bil gledališču zelo naklonjen. Gmotno je podpiral potujoče igralske skupine, ki so bile sprva nekvalitetne, grobe, sčasoma pa so se razvile v kakovostne poklicne igralske skupine.
Stalna gledališča so poznali samo v Londonu. Najstarejši gledališči sta Swan in Globe.

Esej

Hm, kaj je esej? Potrebujete še navodila?
Tukaj je nekaj zanimivega.
------------------------------------------------

Pridiga o grehu in pokori

Književni pomen pridige od Brižinskih spomenikov do danes

Od 4. stoletja naprej je bila najpomembnejša oblika krščanske književnosti za potrebe cerkvenega pouka in bogoslužja. Preprostejše pridige, ki so se tesno naslanjale na kak odlomek iz svetega pisma so imenovali homilije (npr. pridiga o grehu in pokori). Pridiga je ostala pomembna polliterarna zvrst še v obdobju protestantske in zlasti katoliške cerkvene književnosti od 16. do 18. stoletja.

Poznejše pridige npr. Slomškove (po ok. 1800) so dobile še druge poteze tj. vključevanje nacionalne misli ipd.

Najpomembnejše besedilo pismenstva je "PRIDIGA O GREHU IN POKORI"! Zgoščen pregled krščanskega nauka o zgodovini človeškega rodu - od Adamovega padca do prvih svetnikov / mučenikov.

Izvirnost srednjeveškega pismenstva

Vsa dela so prevodi ali priredbe latinskih in nemških izvirnikov. Najizvirnejše delo pismenstva je brižinska pridiga o grehu in pokori, ki je morda samostojna predelava neznanega izvirnika. Začetek slovenske proze? Morda!

Bohoričica

Bohoričica je v glavnem podobna današnji slovenski pisavi, večje razlike opazimo le pri sičnikih in šumnikih.
Najbolj nenavadna za nas je črka ſ (tudi ſ ), ki izvira iz gotice in se jo bere kot s:

c = z Z č = zh ZH

s = ſ S š = ſh SH

z = s S ž = sh SH

Kaj je bohoričica?

= črkopis pri Slovencih do srede 19. stoletja;

= črkopis, ki ga je v času reformacije slovenski protestant in avtor prvih dveh slovenskih tiskanih knjig, Primož Trubar, uporabil pri pisanju Abecednika in Katekizma.

Imenuje se po Adamu Bohoriču. V rabi je bila od sredine 16. do sredine 19. stoletja, ko jo je zamenjala gajica.

In kaj je gajica?

= črkopis, ki se uporablja pri Hrvatih in Slovencih: spodrinila je bohoričico;

= Hrvat Ljudevit Gaj je začel širiti svojo verzijo črkopisa, ki uporablja črke Č, Š in Ž - po češkem vzoru; svoj novi črkopis pripravil za "ilirski" jezik, ki naj bi bil teoretično gledano nekakšen umetni skupni jezik Slovencev in Hrvatov, v praksi pa je bila "ilirščina" dosti bližja hrvaščini kot slovenščini.
-------------------------------------------------------------

Janez Krstnik Svetokriški

Janez Svetokriški, rojen v plemeniti družini kot Tobija Lionelli, kapucin, pridigar in književnik, rojen 1647 v Križu na Vipavskem. Otroška leta je preživel v rojstnem kraju, kjer je prišel v stik z očeti kapucini, ki so tedaj že bili v Križu. Še zelo mlad se je odločil za redovniško življenje v vrstah kapucinov. Po enoletnem noviciatu, ki ga je opravil na Reki, je 17 leten naredil prve redovne zaobljube in si privzel ime brat Janez Krstnik. Leta 1670 je bil posvečen v diakona in to v Gradcu nakar je postal pridigar " Provinciae Styriae concionator ". Pod tem imenom je poznan iz vseh dosegljivih dokumentov. Pridigal je po veliko krajih. Kot gvardijan je služboval v Trstu (1679), Križ na Vipavskem (1682), Ljubljana (1684), Trst (1686), Novo Mesto (1688) in Gorica (1693).
Svetokriški se je še posebej izkazal. Ljudstvo ga je vzljubilo in zvesto poslušalo v vročini in mrazu, kakor sam pravi v pridigi "Slovo od Ljubljane". Tudi sobratje duhovniki so njegovo pridigarsko sposobnost zelo cenili. Mnogi od nji so ga prosili, da bi jim posodil svoje slovenske pridige, da bi jih prepisali, ali pa, da bi jih "drukat pustil". S tem si je postavil obsežen plan, ki ga je v sedemnajstih letih skoraj v celoti uresničil.
Izdal je 5 debelih zvezkov pod naslovom SACRUM PROMPTUARIUM - Sveti priročnik na 2896 straneh. Prva dva zvezka sta izšla leta 1691 v Benetkah, ostali so izšli v Ljubljani. Tretji zvezek nosi letnico 1696, četrti 1700 in peti 1707. Tretji zvezek je v celoti izšel šele leta 1698, ko je škofijski cenzor podpisal dovoljenje za natis.

Katehismus z dvejma izlagama

V 16. stoletju se je začelo kulturno, narodnostno in politično prebujanje Slovencev, še posebno s tem, ko je PRIMOŽ TRUBAR svoje "ubogo kranjsko ljudstvo" naučil pisati. Je začetnik slovenske književnosti in prvi oblikovalec knjižnega jezika.

Trubarjev Katekizem iz leta 1550 je (skupaj z Abecednikom) prva tiskana knjiga v slovenščini. Katekizem je knjiga z osnovami krščanskega nauka, navadno v obliki vprašanj in odgovorov.

Odlomek v berilu je iz tretjega Trubarjevega katekizma, ki je izšel leta 1575 kot odgovor na neki katoliški katekizem. V njem je Trubar s poučnimi zgodbicami razlagal svoj odnos do kristjanov, Cerkve in oblasti. Besedilo je bilo v izvirniku zapisano v pisavi, ki jo danes imenujemo bohoričica.

Več tukaj!


Tudi tu je nekaj o Trubarju, če znaš najti.

Domače branje

Za domače branje sem vam dal knjigo Roalda Dahla z naslovom Poba. Razumevanje knjige bom preverjal v petek, 13. novembra 2009. O prebrani knjigi pa si le naredite miselni vzorec.

-------------------------------------------------------
Domače branje bo tokrat nosilo naslov:

Roald Dahl in šola v njegovem času

O tej temu boste napisali doma esej. V svojem tekstu boste pokazali vedenje in razumevanje besedila. Oboje pa boste začinili s svojimi mislimi oziroma komentarji.

Bo šlo?

Kar na dan z besedo:)
------------------------------------------------

Kviz

Tale kviz bi lahko reševali lansko leto,pa ga - žal - nismo. Prav je, da ga rešimo letos, kajne, moji učenci in moje učenke 9.b?
---------------------------------------------------
Sicer pa bolje pozno, kot pa nikoli.
........................................................................

Našel (našla) sem Brižinske spomenike

Že v naslovu tega bloga je link oziroma povezava, kjer najdeš tudi zanimiv zemljevid.

-----------------------------------------------------

BRIŽINSKI SPOMENIKI

So nastali leta 1000 na mestu Brižin na Bavarskem. Hranijo jih v Munchnu. Vsebujejo dva obbrazca splošne izpovedi In pridigo o grehu in pokori. Poznamo tri dele. Najpomembnejši je drugi, v katerem je pridiga o grehu in pokori. Pridiga ali HOLIMIJA je literarna zvrst na osnovi odlomkov iz svetega pisma in velja za govorniško in jezikovno vsebino. Jezik brižinskih spomenikov je slovenščina v svojem zgodnjem obdobju v karolinški minuskuli.

DRUGI BRIŽINSKI SPOMENIK


Pridiga o grehu in pokori.

Je nagovor duhovnika, ki v preprosti obliki podaja krščanski nauk o grehu in zveličanju. Najprej razloži, da je zaradi Adamovega izvirnega greha prišla nad človeštvo vrsta nesreč, skrbi, bolezni in smrt. Nato vernike opomni, kako naj ravnajo, da bi dosegli zveličanje, odpovedati se je treba pregreham, tatvinam, umorom, krivih priseg, sovraštev,… Zgledujejo naj se po krščanskih mučencih, ki so opravljali dobra dela. Pridigo zaključi s pozivom h kesanju. Človeka čaka božja sodba. Če je opravljal slaba dela, bo pogubljen, če pa je delal dobro, bo zveličan. V besedilu imamo veliko pesniških figur, inverzij-obrnjen pesniški red, ponavljanj, rim, metafor, bogato sinonimiko-isto misliš z drugimi besedami. B.s. imajo zelo premišljeno zgradbo. Pomen drugega dela Brižinskih spomenikov ni le verski, ampak tudi literarno zgodovinski.
___________________________________________

Trdoglav in Marjetica

Tretji naslov pa bo Tdoglav in Marjetica (moška balada).
Tu moramo na prvem mestu omeniti slovensko balado o Trdoglavu in Marjetici, ki je kljub nekaterim krščanskim sestavinam v jedru še zelo arhaična. Opisuje, kako Trdoglav ali Potoglav ugrabi Marjetico in jo odvede na svoj z mahom obraščeni grad, ki nima oken ne vrat, temveč eno samo lino. Skoznjo pobegne ujetnica s pomočjo mladega kraljeviča, za katerega se izkaže, da je njen brat. Po eni od šestih ohranjenih variantah mu skoči z gradu v naročje, po drugi pa se spusti navzdol po zlati verigi. Pomembno je, da ima Trdoglav vedno htonski značaj: v enem primeru je "povodni mož", v dveh drugih pa je primerljiv s hudičem. Jasno je tudi povedano, da ima pomembno vlogo pri prisegah. (tako kot Veles!), saj si lahko vzame dušo kršitelja prisege. Motiv ugrabljenega dekleta je prisoten še v slovenskih baladah o Lepi Vidi, kralju Matjažu, Strelcu (!) in zakleti gospodični in o Ribniški Alenčici.

TRDOGLAV IN MARJETKA

Glej, stoji tam Pusti grad,
nima oken, nima vrat,
znotraj zlat, da jemlje vid,
zunaj z mahom ves pokrit.
Ni gospode v čudnem gradi,
straže ni, ne služničadi,
le Marjeta stala v lini
je visoki in edini,
ko prijezdi, lep in mlad,
španski kraljevič pod grad.
Ves se v zlatu, srebru sveti,
zali govori Marjeti:
»Kaj da svoja mlada leta
v pušči tej gubiš, Marjeta,
v gradu mračnem, ki ni grad,
saj brez oken je in vrat!«
»Krstni botri so pijani
me pustili na poljani
nebogljeno sred križpota.
Tam ležala sem sirota,
pa me Trdoglav odljudni
je odnesel v kraj ta čudni.
In sedaj samotna reva
venem, ginem v dan iz dneva
v neprijaznem tem brlogu.«
»O, Marjeta, ko bi mogel
iz te ječe te rešiti!«
»Lahko, vitez plemeniti,
a čez osem dni se vrni.
Trdoglav po širni strni
se na Ogrsko poda.
Tam prisegla bosta dva.

Vrni se čez osem dni,
žegne mi prinese tri,
mašni plašč prinesi meni
zlati in blagoslovljeni
in razgrni mi ga spod,
da se nanj spustim od tod.«
Kraljevič čez osem dni
ji prinese te reči.
In Marjeta na tkanino
drago se spusti skoz lino
tiho po verigi zlati
k vitezu na grajski trati.
Ko je pa na tleh pristala,
je veriga zazvenčala.

Pod prisego Trdoglav
zven je slišal, burno vstal:
»Hitro prisezita, brata,
joj, zveni veriga zlata,
kadar slišim jo zveneti,
sila se godi Marjeti.«
V diru v Pusti grad prijezdi,
ali ptičke ni več v gnezdi,
ni Marjete več njegove.
In od žalosti zarjove,
da se zemlja je majala,
ko Marjeta blaga, zala
s kraljevičem prepevaje
jezdi v daljne španske kraje.

Pavel Golia

Trdoglav in Marjetica


Živela sta grof in grofica, oba mlada, oba lepa. Vse jima je šlo po volji in po sreči, in ko sta si zaželela hčerko, se je tudi to zgodilo: ptič Bogdal — dolg vrat ima in visoke noge — jima čuda hitro prinese hčerkico, prelepo drobno stvarico. Grof in grofica sta je bila močno vesela, dala sta ji ime Marjetica in še sta ji najela devet dojk, da so bile vedno okoli nje, podnevi in ponoči, da so ji stregle in jo pazile.

Neki dan gredo dojke z Marjetico na izprehod. Pa pridejo na križpot, ob križpotu je stala krčma, v krčmi so godli cigani. Dojkam se je zahotelo plesati, pa puste Marjetico na križpotu in hite na ples, bile so mlade in žive. Pozabile pa so narediti Marjetici križ.

Marjetica je vekala, dojke je niso čule, pač pa jo je čul Trdoglav, povodni mož, prišel je, in ker mu ni branil križ, je poljubil deklico na čelo in rekel: »Mala Marjetica, moja nevestica, čez osemnajst let, eno prej ali poznej, pridem pote spet, za ženo te vzet!« In tako je postala Marjetica nevesta povodnega moža in ni vedela tega ne sama, ne druga krščena duša.

Marjetica je rasla in je bila od dne do dne lepša. Ko pa je dosegla osemnajst let, so ji napravili ljubi starši za rojstni dan imeniten ples. Pod zeleno lipo ob bistri vodi je veselo vse vprek rajalo: domači in žlahta in gostje.

Pa pristopi k Marjetici mlad gospod, nikdo ga ni poznal, oblečen je bil v lepo zelenkasto suknjo in sive hlače, na nogah so se mu svetili srebrni čeveljčki. Prijazno se ji pokloni in jo prosi za ples, godcem pa vrže rumen cekin. Marjetica mu privoli.

Plesala sta prvi raj, pa je Marjetica ugibala: Kdo je ta rajavec, o kresu ima rokavice! Plesala sta še drugi raj in Marjetici je bilo tesno pri srcu: Kdo je ta rajavec, ledena sapa gre od njega!

Zaplešeta še tretji raj. Pa komaj se dobro zasučeta, že ji rajavec stisne bele roke, da izza nohtov pogleda rdeča kri. Rada bi bila zavpila na pomagaj, pa utrinjala se ji je moč, oblila jo je smrtna rosa in kakor veter jo je odnesel rajavec izpod lipe zelene čez nizki breg na sredino vode in izginila sta. Vsi so mislili, da je Marjetica utonila.

Tuji rajavec pa je bil Trdoglav, povodni mož, ki je prišel po izbrano svojo nevesto. Neznano hitro je zdričal z njo po vodi šumeči daleč, predaleč v svoj stekleni grad, v tem gradu se je vse bleščalo samega zlata, srebra in dragih kamnov.

In Trdoglav je rekel: »Marjetica, nevestica, vzemi zdaj me za moža, in tvoj bo grad, srebrn in zlat!«

Marjetico pa ga je bilo groza in je odgovorila: »Trdoglav brez duše, kar ti povem, poslušaj! Marjetica ne mara te, rajši pogine in umre!«

Trikrat jo je vprašal, trikrat ga je zavrnila, po tretjem potu pa jo je zgrabil in v viharju odnesel iz steklenega grada v Pusti grad, ki nima ne oken ne vrat, le edino visoko in ozko lino in čez in čez je poraščen z mahom.

Semkaj je Trdoglav zaprl mlado Marjetico in še jo je priklenil z zlato verigo na železen steber. Tako je mislil, da ji omehča srce, da ga bo hotela. Vsak sleherni dan je prihajal k nji, prinašal ji je hrano in druge darove, sladko ji je govoril, kaj vse ima in kaj vse zna, in dan na dan jo je vpraševal: »Marjetica, nevestica, ali me že maraš za moža?« Dan na dan pa mu je odgovarjala Marjetica: »Trdoglav brez duše, kar ti povem, poslušaj! Marjetica ne mara te, rajši pogine in umre!«

Tako so ji tekla pusta leta, polna so bila grenkih solza in spominov in nikogar ni imela, komur bi potožila svojo žalost, kakor drobno pisano ptičko, ki je v linico ji prihajala pet.

Preteče sedem let, sedem let, osmega pol, tačas se pa zgodi, da gre mladi španski kralj na lov. Zablodi v neznano šumo pa zagleda v zeleni smreki prelepo drobno, pisano ptičko. Zahoče se mu po njenem svetlem perju in dvigne puško, da jo ustreli.

Drobna ptica pa izpregovori in pravi: »Nikar me ne streljaj, mladi kralj! Imam prijateljico, drugo ptičko, lepša je in ljubša ti bo od mene, zaprta je v kamniti kletki, ponjo idi in njo si otmi!«

Kralja so mikale ptičkine besede, povesil je puško in je rekel: »Kako naj grem, ko pota ne vem in kam ne znam!« Ptička je odgovorila: »Saj bom jaz naprej skakala, pot ti bom kazala.« Zletela je od drevesa na drevo, kralj ji je sledil daleč, predaleč, tako prideta nazadnje pred Pusti grad, ki ni imel ne oken ne vrat. Ptičica je trikrat izpreletela pred visoko ozko linico, veselo je zažvrgolela, po tem se je dvignila visoko proti sinjemu nebu in ni je bilo več. Kralj pa je začuden gledal v linico. V linici je sedela Marjetica, z zlato ščetko si je česala bele lase v srebrno niško, in kar ji je padalo iz las v niško, ni bilo nič drugega nego svetli biseri in dragi kamenci.

Kralju je bila mila deklica všeč na vso moč, pozdravil jo je in vprašal: »Lepa deklica, kdo si in od kod si? Kako si prišla v ta Pusti grad, ki je brez oken in brez vrat?«

Marjetica je odgovorila: »Marjetica sem, ujetnica sem; Trdoglav, povodni mož, je gospodar tega gradu. Zaprl me je, zaklenil me je, ker ga ne maram za moža. Sedem let, osmega pol že tu sedim, se solzim in po rešitvi hrepenim!«

Kralj je vzkliknil: »Ukaži, kaj naj storim, da te rešim!«

Marjetica mu veli: »Danes osmi dan, na kvatrni dan, gre Trdoglav na Ogrsko duše lovit: dva bosta prisegala, eno dušo gotovo dobi. Ta dan pridi, prinesi pa s seboj tri kaplje blažene vode, tri zrna blažene soli in tri leskove šibice, ki so vse enega leta raščene, na cvetno nedeljo urezane. Vse to s seboj prinesi, pa me rešiš iz rok grduna!« Tako sta se dogovorila, lepo se poslovila.

Pride osmi dan, Trdoglava ni bilo doma, pa na belem konjiču prijaše španski kralj. Kakor mu Marjetica ukaže, tako stori. Z leskovimi šibicami udari z vsako trikrat ob Pusti grad, počilo je, da se je zemlja stresla in glej, ozka lina se je razmaknila in Marjetica je stopila v lino. Kralj ji je vrgel leskove tri šibice, Marjetica jih je ročno ujela, z vsako trikrat udarila po zlati verigi, ki je bila z njo priklenjena ob železni steber, in s treskom se je odpela zlata veriga. Marjetica jo je spustila z line dol na zemljo in zdrknila je po nji na tla. Varno jo kralj predse posadi na belega konja in hitro, prehitro z njo odtod zdrči, da ogenj izpod podkev prši.

Zlata verižica pa je, ko je Marjetica po nji zdrknila dol, tako močno zazvenčala, da jo je čul Trdoglav noter na Ogrsko, in je rekel: »Meni se zdi, meni se zdi, zlata veriga zvenči, Marjetici se sila godi!« Pustil je krivoprisežni duši in pridrvel domov, kakor vihar okoli vogla: Marjetice ni bilo nikjer!

Zatulil je od jeze, visoko planil v zrak, zavrtel se naokoli; daleč, predaleč, kjer se nebo dotika zemlje, je zagledal beguna. Razgrnil je svoj sivi plašč in zapodil se je za njima čez drn in strn, pred njim se je lomilo drevje, pod njim so pokale skale.

Že se jima je bližal, že sta čutila njegovo ledeno sapo in iskri belec se jima je plašil.

Pa reče Marjetica: »Kaj ti pravim, španski kralj: ali čutiš, veter veje, s snegom seje, to je Trdoglavov dih! Hiti, hiti in spusti na tla tri zrna blažene soli, gorje, če naju ulovi!«

Kralj je tako storil, sol se je raztopila v veli-kansko jezero, ki je Trdoglavu ustavilo pot, dokler si ni s svojo ledeno sapo čezenj zgradil trden most.

Z Marjetico kralj naprej drči, da izpod podkev ogenj prši. Že ju je od daleč pozdravljal beli grad španskega kralja, za hrbtom pa sta zopet začutila Trdoglava in njegovo grozo, belec se je plašil in Marjetica je rekla: »Kaj ti pravim, španski kralj: ali čutiš, veter veje, s snegom seje, to je Trdoglavov dih! Hiti, hiti in kani na tla tri kaplje blažene vode, da Trdoglava zadrže!«

Kralj je tako storil, iz kapljic je vzklila prostrana poljana samih divjih rož, lovile so Trdoglava za plašč in ni mogel naprej, dokler jih ni z ledeno sapo pomoril. Preden pa je zopet dohitel Marjetico in kralja, sta že dospela v beli grad in težke duri so se zaprle za njima.

Trdoglav je jezno bučal okoli gradu in vekal: »Marjetica, nevestica, obrni se, vrni se, kar si želiš,. vse dobiš!«

Marjetica je skozi okno odgovorila: »Kako se naj vrnem, nisem počesana niti opletena!«

Trdoglav je odletel kakor blisk in se vrnil kakor blisk in prinesel je Marjetici zlato ščetko in srebrno niško.

Marjetica se je česala in opletala, španski kralj pa je poslal po pobožne menihe. Ko je bila Marjetica počesana in opletena, je Trdoglav zopet zatulil in zavekal okoli vogalov, da se je stresel grad: »Marjetica, nevestica, obrni se, vrni se, kar si želiš, vse dobiš!«

Marjetica je rekla: »Kako se naj vrnem, ko me kralj ne pusti!«

Trdoglav se je zaletel v grad, da je zidovje pokalo, in divje je tulil: »Španski kralj, nazaj Marjetico mi daj! Kar si želiš, vse zanjo dobiš!«

Kralj pomisli in mu ukaže: »Prinesi mi zlato kokljico, pod kokljo zlata piščeta!«

Trdoglav je kakor blisk odletel, prebloditi pa je moral devet dežel, šele v zadnji je našel zlato kokljo, pod kokljo zlata piščeta. Prinese jo španskemu kralju in španski kralj reče: »Zdaj kar pridi po Marjetico, če jo hočeš!«

Trdoglav vstopi v grad, toda pobožni menihi so bili že blagoslovili grad in Trdoglav brez duše in krsta je pred blagoslovi kar skozi okno zopet ven odletel, bežal je in bežal, in koder je bežal, vse drevje se je podiralo pred njim.

Španski kralj in Marjetica pa sta se srečno poročila, obiskala sta Marjetičine starše in jih vzela k sebi in sta veselo živela mnogo let. Luknja pa, ki je skozi njo zletel Trdoglav iz grada, se še danes pozna v grajskem zidu tam; kdor ne verjame, naj gre gledat sam.
-------------------------------------------------

Desetnica

Drugi naslov za 1. pisno nalogo je povezan z žensko balado z naslovom Desetnica.

Ni slučajno, da v ljudski baladi Desetnica mati speče kruh in vanj zamesi prstan, ki odloči usodo desetega dekleta v družini.

All these have reflected in our literature. So it is not a coincidence that the mother in a folk ballad Desetnica (The tenth daughter) puts a gold ring in a bread dough which means that the one who gets the slice with the ring in has to leave home.

Zgled:

Devet zgodb in deseta desetnica

Z izjemo prve zgodbe z naslovom Zajček Peter, ki se dogaja v živalskem vrtu, so ostale motivno vezane na slovensko ljudsko izročilo. To so pravljice: Grofič prašič, Črna baba in povodni mož, Legenda o jezusu in svetem Petru, Gorski škrat, Modra Barbica, Bridka smrt in Tomaž, Deklica vojak, Papagaj kralja Matjaža in Desetnica. Avtor, ki slovi po svoji duhovitosti, je ta svoj talent seveda s pridom uporabil tudi v tej knjigi.


Odlomek iz knjige:

GROFIČ PRAŠIČ

Živela je grofica, ki ni imela otrok, a si jih je želela kopico. Vselej se je razžalostila, kadar je zagledala kje otroka. Pod grad so prihajali pastirci s tropom svinj. Grofica jih je rada vabila na grad:
"Pastirci, pustite svinje, naj se v miru pasejo. Pridite obrat grajsko češnjo."
Pastirci so se razveselili:
"Svinje, pridne bodite. Tu se pasite. Grajska gospa nas vabi v češnje."
In so stekli:
"Vaša gnada, že gremo. A jih natrgamo tudi za vas?"
Grofica v grajski lini je odkimala:
"Ni treba. Samo gledam naj vas, kako ste živi in lepi. Jaz pa nimam otrok."
In je zajokala.

*

Čez čas so se pastirci spet prikazali. In grofica jih je spet povabila:
"Pastirci, pustite svinje, naj se v miru pasejo. Pridite obrat grajsko murvo."
Pastirci so se razveselili:
"Svinje, pridne bodite. Tu se pasite. Grajska gospa nas vabi v murvo."
In so stekli:
"Vaša gnada, že gremo. A jih naberemo tudi za vas?"
Grofica v grajski lini je spet odkimala:
"Samo gledam naj vas, kako ste živi in lepi in zdravi. Jaz reva pa nimam otrok."
In je spet zajokala.

*

Minilo je nekaj tednov in pastirci so spet pasli pod gradom. In grofica jih je spet povabila:
"Pastirci, pustite svinje, naj se v miru pasejo. Pridite klatit grajske orehe."
Pastirci si niso pustili dvakrat reči. Naročili so:
"Svinje, pridne bodite, tu se pasite. Grajska gospa nas vabi orehe klatit."
In so stekli pod grajski oreh:
"Vaša gnada, že gremo. A jih naklatimo tudi za vas?" Grofica je spet odkimala in zajokala.
"Ni treba. Samo gledam naj vas, kako ste živi in lepi in zdravi in pridni. Jaz reva pa nimam otrok."
Potem je opazila, da pod grajski oreh niso prišli vsi pastirci. Zaklicala je:
"Hej, Janko, ali ne boš prišel orehe klatit?"
Pastirček Janko, ki je ostal pri tropu, ji je zaklical:
"Ne zamerite, vaša gnada, mlade prašičke imam. Ne morem priti v grajski vrt. Paziti moram, da mi prasica ne pohodi in ne poleže mladih."
Grofica, ki je mislila samo na svojo bolečino, je nepremišljeno rekla:
"Oh, kako sem nesrečna. Če že ne morem imeti otroka, naj rodim vsaj prašička!"
Iz jasnega se je zabliskalo.
Kmalu se je začelo po gradu in po vsej deželi govoriti, da grofica pričakuje otroka...

*

Tisti dan je grof živčno stopicljal sem ter tja po grajski dvorani in zaskrbljeno poslušal, kaj se dogaja v grofičini spalnici. "Tega ni mogoče poslušati," je tarnal grof, "kako trpi uboga grofica. Ali bo že kmalu? Kaj stojite, ženske, pomagajte, napravite kaj!"
Ženska, ki so jo vedno klicali k porodom, ga je hrabrila:
"Le mirno kri, vaša gnada! Gospa grofica, njihova gnada, prvič porajajo, pa ne gre vse čisto gladko."
Grof se je skoraj cmeril:
"Pazite nanjo, ženske, saj se spoznate na te reči."
"Brez skrbi, vaša gnada," je rekla babica, "čez nekaj hipov bo grofič ali grofična rojena."
Grofica pa je porajala in kričala od hudih bolečin.
Babica je pazila nanjo, gledala pa je tudi na grofa:
"No, no, vaša gnada, pogum. Prinesite cukrane vode za gospoda grofa... Še malo, vaša gnada, pa bo."
Grofica je kar naprej kričala, ženska, ki ji je pomagala, pa je učeno pripomnila:
"Vidite, vaša gnada, tako se začne življenje. V bolečini."
Grofu so prinesli cukrane vode, pa jo je v gnusu izpljunil:
"Ne cukrane vode, kozarec žganja prinesite. Tega ne bom zdržal."
Tako ga je bolelo, ko je poslušal, kako boli njegovo ženo.
"Vaša gnada, pomislite, kako trpijo šele njihova gnada, ki porajajo," ga je tolažila babica.
Tedaj pa so ženske, ki so stale okrog porodnice in si dajale opravka s stvarmi, ki se opravljajo ob porodih, nenadoma v en glas zaklicale:
"Otrok, otrok!"
Bile so zelo razburjene:
"Udarite ga po ritki, da zadiha."
"Pa ne preveč, toliko, da zajokca."
"Fantek je."
"Kako je čeden."
"Cel atek."
"Kako čuden rilček ima."
"Pa štiri noge."
"Pa kakšna ljubka štrleča ušesca."
"Jezus, saj ima repek."
"No, zadihaj že! Zajokcaj!"
Dete pa namesto da bi zajokcalo, je zakrulilo, da je šlo skoz ušesa.
Ženske so zavreščale:
"Grofica so rodili prašička. Bežimo. Grofica so rodili prašička."
V silnem strahu zaradi nenavadnega dogodka so se razbežale. Ostalo je samo nekaj grofičinih šivilj, ki jih je bilo tako strah, da si še zbežati niso upale. Grofica je ukazala: "Dajte mi dete k prsim.
Kakršno je že, moje je."
Ko je videla otroka, se je raznežila:
"Kak prijazen rilček in kakšne prijazne parkeljčke imaš. Buci, buci, moj otrok. In kako lep repek in rožnato kožico. In kako prijazno vekaš."
Novorojeni prašiček je krulil, grofica pa ga je stiskala k prsim. V spalnico je pristopicljal grof:
"Ali je moj sin res prašič? Pokažite mi ga!... Pravi prašiček. Cukrane vode, ne, rajši žganje, umiram."
Grofa je od groze tako presunilo, da se je sesedel in zrušil. Ni mogel več ne cukrane vode ne žganja. Ena od šivilj je rekla:
"Njihovo gnado je kap."
Grofica je na kratko ukazala:
"Poskrbite za grofa."
Sama pa je začela dojiti prašička, svojega sinka:
"Napij se, dete ljubljeno mamino. Tako sem vesela, da si na svetu. Spančkaj, mili moj otroček, moj otročiček grofiček, moj grofiček prašiček."

1. pisna naloga v šol. letu 2009/10

Prvo ljudsko pesem (žensko balado), ki sem jo izbral za jutrišnjo pisno nalogo je Sirota Jerica.

Brižinski spomeniki

V torek,13. oktobra 2009, pišemo 1. pisno nalogo. Nekateri si boste lahko izbrali tudi domišljijski spis. Naslov bo povezan z Brižinskimi spomeniki.

Tole je zanje zelo pomembno:

O kraju in času nastanka Brižinskih spomenikov obstaja več domnev. Med novejšimi raziskovalci prevladuje mnenje, da so bila tri obredna besedila zapisana v slovenskem jeziku med letoma 972 in 1039, najverjetneje na Zgornjem Koroškem v dolini reke Möll (slov. Mela/Bela) ali na bližnjem Lurnskem polju. Pergamentni listi s slovenskimi rokopisi so bili skupaj z drugimi obrednimi besedili zvezani v kodeks, ki je pripadal freisinškemu škofu Abrahamu. Ta škofija je imela svojo posest tudi na Koroškem, tedaj poseljenem s slovenskimi verniki, zato je škof v svojem pontifikalu poleg latinskih potreboval tudi slovenska besedila. Kodeks so do leta 1803 hranili v freisinškem stolnem kapitlju, zato se spomeniki tudi imenujejo po tem mestu, odtlej pa v Bavarski državni knjižnici v Münchnu, kjer so v njem leta 1807 odkrili naša besedila.
Odtlej Brižinski spomeniki nepretrgano burijo duhove številnih evropskih, še posebej slovanskih raziskovalcev. Kmalu po njihovem odkritju in prvih publicističnih opozorilih na njihovo starost in zanimivost (Joseph Docen) so Brižinski spomeniki postali in za vselej ostali ena od velikih tem evropske slavistike. Do danes je nastalo že nad dvajset celovitih izdaj, ki vsebujejo njihove reprodukcije in bolj ali manj temeljit jezikoslovni, paleografski in kulturnozgodovinski komentar.
Latinski kodeks (sign.: Clm 6426), v katerega so uvezani Brižinski spomeniki, obsega 169 oštevilčenih pergamentnih foliev oz. 338 strani, velikosti listov so 25,6 cm (višina) x 20,8 cm (širina), debelina kodeksa s platnicami je 5,9 cm. Vezava ni več prvotna, je pa še srednjeveška: lesene platnice, prevlečene z belim svinjskim usnjem. Preprosto oblikovani zaščitni železni žeblji na sprednji platnici in črte na svinjskem usnju posnemajo zgodnjesrednjeveško opremo, tako da je utemeljena domneva, da celotna vezava posnema prvotno. Kodeks je nekoč imel tudi kovinske sponke in celo kovinski zatič z verigo, s katero je bil priklenjen na svoj prostor v knjižnici. Slovenska besedila so zapisana na f. 78, 158, 159, 160 in 161 (skupaj 9 strani). Vsi trije naši spomeniki so napisani v minuskularni pisavi, dedinji karolinške minuskule. Pisna podlaga je pergament iz kozličkove kože, močan, lepo obdelan in odlično ohranjen. Tudi črnilo je zelo stabilno, glede na čas nastanka verjetno izdelano iz saj (čisti ogljik), raztopljenih v vodi, z dodatki lepil in veziv iz izvlečkov živalskega in rastlinskega izvora, čeprav so tudi že v 10. stoletju črnilu dodajali prekuhan sok iz hrastovih šišk. Vezava kodeksa je še srednjeveška (domnevno iz 14. stoletja), vendar ne več prvotna. Sledovi kažejo, da je bil nekoč z verižico priklenjen na bralni pult.

Avtor:Mihael Glavan


Menda vam je jasno, kdo bodo ti "pisatelji", kajne?
-----------------------------------------------------

Rošlin in Verjanko

Balada Rošlin in Verjanko pripoveduje o materi, ki ji Rošlin ubije moža in sina. Ostal ji je le sin Verjanko. Sprva se oba sprašujeta, ali je mati prestara za ponovno poroko. Sin je svojo mater pregovarjal naj se nikar ne omoži s hudobnim Rošlinom. Toda mati ga ni poslušala, se poročila z Rošlinom in ko sta sla zvečer spat, je Verjanko slišal njun pogovor, kako se ga mislita znebiti. Naslednjega dne se je mati sprenevedala, da je hudo bolna in prosila svojega sina, naj gre v črno goro po vodo, ki jo bo ozdravila. Toda zviti in iznajdljivi Verjanko, je vedel kaj naklepa Rošlin tam z njim, zato je vzel s seboj puško. Presenetil je Rošlina in ga ubil. V kanglico je nalil temne, sovražne krvi in jo odnesel materi rekoč, naj pije Rošlinovo kri, kakor je hotela prej njegovo.
Rošlin in Verjanko je moška balada. V njej imajo odločilno vlogo moški ali zle žene, osrednji dogodek je ponavadi zločin ali krvno maščevanje. Snov izvira iz romanskih dežel (imena junakov), opazna je zveza z grškim mitom o Orestu, ki je ubil mater in njenega ljubimca, da bi maščeval očetovo smrt. To balado je po izvirnem zapisu Antona Rudeža ml. prepesnil Prešeren 1838 za Korytkovo zbirko slovenskih ljudskih pesmi, uporablja rimo in asonanco.

http://www.radiokaos.info/8februar/roslin-in-verjanko/

Srednjeveška ljudska poezija
Ženske balade: Destnica, Sirota Jerica, Lepa Vida, Zarika in Sončica, Gospod Baroda in Kresnice.
Moške balade: Trdoglav in Marjetica, Mlada Zora, Rošlin in Verjanko in Žlahtna gospa zakolje majerici sinka.

Narečja

Dokaz, da smo Slovenci jezikovno izredno ustvarjalni … J

Knjižno slovensko:

1. Danes sem si kavo preveč sladkala.
2. Zakaj me kličeš, ko se sprehajam s psom?
3. Si videl, kako se maček sprehaja po strehi?
4. Včeraj se je en starejši gospod vrgel s strehe.


*Po mariborsko:
1. Joj, kak s'n si toti kafe danes fejst pocukrala, čuj.
2. Kaj mi te težiš ko s'n glih s pesom vuni?
3. Glej si ti totega mačka kak on po strehi hoi.
4. Čuj, včerej se je en stari s strehe dol fukno.


*Ljubljana - japijevski srednješolčki:

1. Dons sm si kofi čist ful pošugrala.
2. Kva me kolaš lih k doga wokam?
3. A si vidu keta kok po rufu klajmba?
4. Učer se je en oldi z rufa skenslu.


*Ljubljana - žabarsko:

1. Dons sm si kavico u ibr preveč cukrala.
2. Kva moriš k psa šetam?
3. A si vidu mačka kva ga pu strehi pleza, mudel, ne prbiji!
4. Učer se je en stari s strehe ruknu.


*Po koroško:

1. Matr sn s swadek kafe naredwa.
2. Ka težiš ko sn s paso zuna?
3. As vidu mačko gr u lufto?
4. Učera se je edn s strehe bk spraju.


*Po prekmursko:
1. Gnes san si kavo preveč pocukrala.
2. Zakoj me zovejš glij te gda psa šejtan?
3. Si vido kak se maček šejče gor po streje?
4. Včeraj se je en stare doj s streje vrgo.


*Po prleško:

1. Gnes sen si kofe vünta preveč pocukrala.
2. Čüj, ka me zoveš, gli te kda pesa sprehojan?
3. Si vida mačoka, kak se po streji sprehoja?
4. Fčera se en stori s strehe fukna.


*Gorenjsko:
1. Dons sm s'kofe čist preveč ucukrowa.
2. Zakuga me kličeš lih k psa sprehajam?
3. A s'vidu mačka k pu streh pleza.
4. Učer sej en ta star s strehe fuknu.


*Kraški prevod:

1. Joj, ma kej je dns tu kafe t'ku sltku!
2. Kej me hnjav'š lih ku sm wnh s p'sm!
3. Kej si vidu mačku, ku je šla nan đjro po strjhi?
4. Učjra j an n'wnč skwaču ss strj'he.



*Idrijsko:


1. Dans sm si kafjee preveč cukrala.
2. Kwa me mona kličeš, ka hlih s kuzla špancirawa.
3. A s' widu, kak se enu mače huar pa striih sprehaje?
4. Učiri se je en stari s strihe ruknu.

Drugi govorni nastop

V Wordu je seznam nastopajočih, vrstni red.

---------------------------------------------------------

Nekaj o glasoslovju

Ko se ti odpre, s klikom po sliki pojdeš naprej.

Škofjeloški pasijon

Delo, ki velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, je leta 1721 napisal kapucin pater Romuald Marušič. Škofjeloški pasijon poteka kot procesija, ki je razdeljena na prizore iz Biblije. Zgodbo od Adamovega in Evinega padca do Kristusovega trpljenja igralci uprizarjajo na prenosnih odrih, vozovih, konjih, ko se premikajo med štirimi prizorišči.

Rešitve 2. pisnega preverjanja znanja

Jernej Kopitar je v KN

Na strani 31 v našem Berilu je nekaj le zapisano o njem: Jernej Kopitar (1780 - 1844) je bil slavist (jezikoslovec), filolog in publicist.
----------------------------------------------------------

Preverjanje znanja za jutri je že narejeno!

Okvir 2. pisnega preverjanja znanja je:
- balada ali romanca (značilnosti... zakaj...),
- določevanje stopice v vseh treh obravnavanih pesmih,
- obnova vseh treh pesmi,
- dramski trikotnik v pesmi Povodni mož,
- iskanje pesniških sredstev v vseh treh pesmih: okrasni pridevek, personifikacija
ali poosebitev, primera ali komparacija, metafora (preneseni pomen besed),
- poznavanje romantike (značilnosti, romantično pisanje, predstavniki,njihova
literarna (proza, poezija, dramatika) in neliterarna dela,ipd.),
- nekaj vsebinskih vprašanj iz pesmi Apel in čevljar,
Povodni mož in Turjaška Rozamunda.

Morda pa še en trenutek tvoje resnice (znanja)...

Morebiten komentar za tiste, ki še ne spite. Kot vaš učitelj...
-------------------------------------------------------------

Pisna obnova Prešernove pesmi

Zagotovo boste pisali t.i. besedilno-tvorno nalogo. Od vas pričakujem, da boste znali obnoviti vse tri obravnavane Prešernove pesmi. S svojimi besedami, s katerimi boste pokazali, da dobro razumete vse njegove (obravnavane) pesmi. Kaj menite o tej možni nalogi?
--------------------------------------------------------------

Kakšna je razlika med aliteracijo in asonanco?

Na to vprašanje najlažje odgovoriš, če odpreš Berilo na strani 219. Tam te čaka velik naslov: Kje so literarnoteoretični pojmi? Predlagam ti tudi, da odpreš še naslednjo stran, da morda v Berilu najdeš, kar iščeš.
-------------------------------------------------------

-------------------------------------------------------

Stopica v Povodnem možu

Kakšni zlogi se menjavajo v teh dveh verzih iz Prešernovega Povodnega moža? Kako imenujemo tako stopico?

Več lahko izveš, če hočeš, v Berilu na strani 11 - Potujmo v svet književnosti!

-----------------------------------------------------------

Stopica v Prešernovi pesmi Apel in čevljar

Menda si že odprl Berilo na strani 31 in prebral "Potujmo v svet književnosti". Nekateri komentarji so dokazovali, da se marsikomu izmed vas ne ljubi niti knjige več odpreti, kaj šele, da bi se učil iz nje. Upam, da se motim...
Pa še morebitna naloga oziroma tip naloge:

V naslednjih verzih določi stopico in jo poimenuj. Pred tem pa verz (besede) zloguj.



Kako imenjujemo ta verz? Kako je sestavljen?
---------------------------------------------------------------

Dve možni vprašanji za jutrišnje pisno preverjanje znanja

Za A: Zakaj je pesem Franceta Prešerna Povodni mož balada?
Odgovor utemelji s svojim znanjem balade in ga poveži s pesmijo.
Za B: Zakaj je pesem Franceta Prešerna Turjaška Rozamunda romanca?
Odgovor utemelji s svojim znanjem romance in ga poveži s pesmijo.
Bo šlo? Ali sta vprašanji "pretežki"?

Le pripravi se na pisno preverjanje znanja!

PRIPRAVA NA KONTROLNO NALOGO oziroma večina vprašanj, ki pridejo zanjo v poštev.
1. Razloži frazema: voditi za nos/ ujeti v razpete mreže.
2. Kaj je romantično pisanje?
3. S katerim pesniškim sredstvom doseže pesnik živo slušno predstavo?
4. Kaj je asonanca/aliteracija?
5. Naštej značilnosti romance/ balade.
6. Kako je sestavljen sonet?
7. Kakšne so stopice v pesmi Apel in čevljar?
8. Nariši dramski trikotnik in zapiši njegove elemente!
9. Zakaj Urška sprva sploh ni hotela plesati?
10. Ali je Prešeren sledil zgodbi, ki jo je napisal Janez Vajkard Valvasor? (Berilo, str. 11).
11. Zakaj je Prešeren v pesmi Apel in čevljar uporabil pomanjševalnico čevljarček?
12. Kaj mora narediti Lejla, da se lahko poroči z Ojstrovrharjem?
13. Izpiši iz Turjaške Rozamunde metaforo iz 5. kitice!
14. Iz vseh treh pesmi (Apel in čevljar, Povodni mož in Turjaška Rozamunda) prepiši prve- dva verza in ugotovi metrično shemo (stopico)!
15. V naslednjih ...(poljubno izbranih) verzih določi vrsto rime (prestopna, oklepajoča)!
16. Iz verza ali več verzov izpiši rimane besede!
17. Kaj je laški- italjanski enajsterec? (berilo, str. 31).
18. Kdo so največji mojstri soneta? (berilo, str.31).
19. Kaj pomeni "pevec razglašene slave"?
20. Kakšna je razlika med balado in romanco?
21. V prvi kitici pesmi Povodni mož poišči primero ali komparacijo in jo izpiši!
22. Berilo, str. 14/ 2 karo!!!

Pomen frazemov

Povej ali poišči pomen frazemov: voditi za nos, ujeti v razpete mreže. Kaj je frazem, izveš tukaj.

------------------------------------------------------

Romantično pisanje

Če pesnik opisuje/upesnjuje zgodbo čustveno (manj razumsko), se zateka v domišljijo, govorimo o romantičnem pisanju.
------------------------------------------------------------
Romantično pisanje je način pisanja, ki izraža čustva, občutke, domišljijo; čustveno ali osebno pisanje; sanjarsko pisanje.
------------------------------------------------------------

Onomatopoija

Onomatopoija ali sličnoglasje je posnemanje naravnih glasov z namenom, da dosežemo živo slušno predstavo. Prešeren je to dosegel v baladi Povodni mož, ko je z glasovi oziroma črkami posnemal šumenje, vršenje, grmenje.
--------------------------------------------------
So brž pridrvili se črni oblaki,
zasliši na nebu se strašno gromenje,
zasliši vetrov se sovražno vršenje,
zasliši potokov derečih šumenje,
pričjóčim po koncu so vstali lasje -
oh, Uršika zala, zdaj tebi gorje!

---------------------------------------------------

Asonanca

Asonanca
je rima,
ki nima
soglasnikov.

Asonanca
je sanjska sonata,
svoboda pašnikov
vseh samoglasnikov.

Asonanca
lahka kakor zrak
in topla kakor dlan.

Asonanca,
najbolj rahla
glasba stihov

in dotikov.

Boris A. Novak
----------------------------------------------------
Pri asonanci gre za samoglasniški stik, to je za ujemanje samoglasnikov na koncu dveh ali več verzov ali v enem verzu (redko). Torej je tudi vrsta ponavljanja glasov.

Hrast stoji v turjaškem dvori,
vrh vzdiguje svoj v oblake,
v senci pri kamnitni mizi
zbor sedi gospode žlahtne,
ker Turjačan spet gostuje
Rozamundine snubače.
------------------------------------------------------

Romanca

Romanca je daljša lirsko-epska ali epska pesem (španski izvor).
Opeva boje in ljubezni plemstva.
Običajno velja zanjo grajski okolje.
Je vedrejša kot balada, mirnejša in bolj stvarna (ni nadnaravnih sil).
Zaključek je pomirljiv in ne tragičen kot pri baladi.
Oblika je predpisana - daljše kitice s četverostopičnimi troheji (španskimi osmerci) in asonancami.
http://194.249.166.194/classroom/slovenscina/ljudsko_slovstvo.htm

Balada

Balada je srednje dolga lirsko-epska pesem.
Ima značilno zgradbo - dramatski/dramski trikotnik.

--------------------------------------------------
V baladi nastopa malo oseb.
Nazorno dogajanje je napeto, grozljivo, dramatično, temačno.
Veliko je dvogovora.
Upesnjuje nenavadne dogodke.
Ponavadi nastopajo nadnaravne sile.
Snov jemlje iz zgodovine, pripovedk, bajk.
----------------------------------------------------

Turjaška Rozamunda

Ta klik te "pripelje" do Rozamunde iz Turjaka. Tukaj pa lahko preveriš svoje znanje s pomočjo kviza.

Povodni mož

Za pisno preverjenje je osnova tukaj! Pa še dodatek tu!
-----------------------------------------------------------

Apel in čevljar

Tukaj lahko ponoviš!
Nato pa rešiš tale kviz!
----------------------------------------------------------

Stopica in ritem

Stopica je najmanjša ritmična enota. Pomen izraza izvira iz grške metrike. Ne samo stari Grki, tudi stari Rimljani so verze skandirali, to se pravi, brali so jih po mehaničnem zakonu o dolgih in kratkih zlogih. Skandirati v današnjem pomenu se pravi, glasno brati pesem z jasnim in pretiranim naglaševanjem metrično krepkih zlogov. Poudarjene zloge ali iktuse označujemo v shemah z vodoravno črtico ( - ), nepoudarjene s polkrožcem ( U ). jedro stopice je njen krepki, poudarjen del. Torej, stopica je osnovna metrična enota verza. Pomisli na glasbo!

-------------------------------------------------------------
Ritem v pesmi je menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih zlogov. Ponazorimo ga s
stopicami/metrično shemo.
jamb U−
trohej –U
anapest UU−
amfibrah U−U
daktil −UU
spondej − −

-------------------------------------------------------------

Simon Jenko: Po slovesu

V torek bom preverjal in ocenjeval vaše znanje, ki je povezano z Jenkovo pesmijo Po slovesu. Ponovite učno snov...
Kaj je 1. kitica? Prispodoba pesnikove žalostne misli.
Kaj je 2. kitica? Razlaga prve.
Kaj je vzrok avtorjeve/pesnikove bolečine?

1. pisno preverjanja znanja

... še ni popravljeno. K sreči imam zanj en teden časa. Če bi kdo vsaj kaj pokomentiral, bi "njega" (metonimija) takoj popravil. Hm, za nagrado, seveda. Hehe.

Kriterij ocenjevanja

50%-64% (zd) 2 → 14,5 (-zd) 2 → 15 – 18,5 t.
65%-79% (db) 3→ 19 – 23,5 t.
80%-89% (pdb) 4 → 24 – 26,5
90%-100% (odl) 5→ 27 – 30 t.

Slovenščina med drugimi jeziki

Izraz indoevropski jeziki poimenuje jezike, razširjene od Evrope do Indije. Nastali so iz indoevropskega prajezika.
Vsi jeziki v Evropi niso indoevropskega izvora: baskovščina (potomka staroselskega predindoevropskega jezika), malteščina (afro-aziatski jezik), uralski jeziki (npr. madžarščina, finščina, estonščina, livijščina, laponščina), altajski jeziki (npr. turščina, gagauščina, karaimščina, krimska tatarščina, urumščina).

Indoevropska jezikovna družina vključuje naslednje skupine:

slovanski jeziki
baltski jeziki
germanski jeziki
indoiranski jeziki
albanski jezik
armenski jezik
grški jezik
romanski jeziki
keltski jeziki

Praindoevropejci so se že prej v več valovih selili proti zahodu in jugovzhodu, zaradi česar sta nastali dve temelnji jezikovni skupini znotraj prvotnega jezika. Poimenujemo ju po besedi za število 100, in sicer ju delimo na kentumsko (po latinski besedi centum) in satemsko skupino (po iranski besedi satem). V kentumsko skupino sodijo germanski, romanski, italski (vključujoč latinščino in sodobne romanske jezike), keltski in anatolski jeziki ter venetščina, grščina, in oba toharska jezika, v satemsko pa slovanski, baltski in indoiranski jeziki ter albanščina in armenščina.

Práslovánščina oziroma práslovánski jêzik je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh slovanskih jezikov. Lingvonim 'praslovanski' je pogojen, saj ne vemo, kako so ta jezik imenovali ljudje, ki so ga govorili. Jezik je bil verjetno živ nekako pred 7. stoletjem. Praslovanščina nima pisnih virov, tako da je znanje o njej le rezultat njene jezikoslovne rekonstrukcije, v glavnem z vzporednim in zgodovinskim proučevanjem slovanskih in indoevropskih jezikov.

Primera ali komparacija

S čim primerja pisatelj Ivan Tavčar otroka (Tomažka) ? S čim primerja njegove oči?

„Tomažek! Moj Tomažek!” bila mu je vsaka druga beseda, kadar je govoril z nami. Otrok je rasel; a bil je tenak kakor bilka na njivi in bledih lic. S seboj je nosil dvoje lepih oči, ki so mu izpod rumenih las zrle v svet, kakor zre modro cvetje iz rumene pšenice.
---------------------------------------------------------

Tomažka primerja pisatelj Ivan Tavčar (Tržačan) z bilko na njivi (C : suh je, tenak). Njegove oči pa z zrenjem v svet, ki je podobno zretju modrega cvetja iz rumene pšenice.

"Nadelprob"

Slovenski realistični pisatelj Ivan Tavčar


Kako so sodniki sprva želeli Agati »razvezati jezik«?

Želeli so narediti "Nadelprob".

Kaj pomeni "Nadelprob"?

V materina znamenja po telesu so zabadali šivanke in ugotavljali, ali je v njih kri ali ne.

Poišči besedo v berilu Listi iz Visoške kronike / Ivan Tavčar (str. 196) !

Ivan Tavčar: Visoška kronika

Anafora

Ugotovi besedno figuro oziroma vrsto ponavljanja besed oziroma besednih skupin v naslednjih dveh verzih:

V težkih mislih je kalif kordovski!
V težkih mislih tri pozove k sebi…

Anafora je ponavljanje besed na začetku zaporednih verzov (ali stavkov).
X X X ----------
X X X ----------

Aliteracija

Za katero vrsto glasovne figure (ponavljanja) gre v naslednjem verzu? Obkroži ustrezen odgovor.

Vlivaj vanjo vsak dan dela dobra…

a) rima
b) aliteracija
c) asonanca
d) anadiploza

Soglasniški stik ali aliteracija (lat. littera = črka) je besednafigura/vrsta ponavljanja, pri kateri se ponavlja isti soglasnik ali ista skupina soglasnikov. Najhitreje je opazna, ko se več besed začenja z isto črko, na primer: Veter vije v večni vihri, črni čolni čudno čofotajo. V vsakdanji govorici je veliko skovank, ki skušajo sestaviti čim daljšo pripoved iz besed z isto začetnico. Znana je na primer Parna pekarna pri Pepetu Piklju peče potice po petdeset para, ki je menda dosegla že preko tristo zaporednih besed na p.

Značilnosti romana

Značilnosti romana so:
- najobširnejše epsko delo v prozi,
- številna poglavja,
- dogajanje je zapleteno,
- ponavadi zajema daljše časovno obdobje,
- značaj osrednje/glavne književne osebe se razvija v samem dogajanju romana,
- v njem nastopa množica književnih oseb,
- v romanu odsevajo medčloveški odnosi in družbene razsežnosti časa in kraja
dogajanja.

Kateri je 1. slovenski roman?

Kontrast ali nasprotje

Za katero literarno sredstvo gre v tej povedi (glej podčrtani del) : » In kadar se je naš brezušesnik priplazil v naše središče, tedaj se je pričelo izza dreves, tu tanko, tam debelo, tu visoko, tam nežno, tu rahlo, tam razburjeno:« Brez ušesa ne boš šel v nebesa!« Obkroži ustrezen odgovor.

Obkroži ustrezen odgovor.

a) primera ali komparacija
b) kontrast ali nasprotje
c) poosebitev ali personifikacijo
d) okrasni pridevek