Balada Rošlin in Verjanko pripoveduje o materi, ki ji Rošlin ubije moža in sina. Ostal ji je le sin Verjanko. Sprva se oba sprašujeta, ali je mati prestara za ponovno poroko. Sin je svojo mater pregovarjal naj se nikar ne omoži s hudobnim Rošlinom. Toda mati ga ni poslušala, se poročila z Rošlinom in ko sta sla zvečer spat, je Verjanko slišal njun pogovor, kako se ga mislita znebiti. Naslednjega dne se je mati sprenevedala, da je hudo bolna in prosila svojega sina, naj gre v črno goro po vodo, ki jo bo ozdravila. Toda zviti in iznajdljivi Verjanko, je vedel kaj naklepa Rošlin tam z njim, zato je vzel s seboj puško. Presenetil je Rošlina in ga ubil. V kanglico je nalil temne, sovražne krvi in jo odnesel materi rekoč, naj pije Rošlinovo kri, kakor je hotela prej njegovo.
Rošlin in Verjanko je moška balada. V njej imajo odločilno vlogo moški ali zle žene, osrednji dogodek je ponavadi zločin ali krvno maščevanje. Snov izvira iz romanskih dežel (imena junakov), opazna je zveza z grškim mitom o Orestu, ki je ubil mater in njenega ljubimca, da bi maščeval očetovo smrt. To balado je po izvirnem zapisu Antona Rudeža ml. prepesnil Prešeren 1838 za Korytkovo zbirko slovenskih ljudskih pesmi, uporablja rimo in asonanco.
http://www.radiokaos.info/8februar/roslin-in-verjanko/
Srednjeveška ljudska poezija
Ženske balade: Destnica, Sirota Jerica, Lepa Vida, Zarika in Sončica, Gospod Baroda in Kresnice.
Moške balade: Trdoglav in Marjetica, Mlada Zora, Rošlin in Verjanko in Žlahtna gospa zakolje majerici sinka.
Objave
