Slovenščina med drugimi jeziki

Izraz indoevropski jeziki poimenuje jezike, razširjene od Evrope do Indije. Nastali so iz indoevropskega prajezika.
Vsi jeziki v Evropi niso indoevropskega izvora: baskovščina (potomka staroselskega predindoevropskega jezika), malteščina (afro-aziatski jezik), uralski jeziki (npr. madžarščina, finščina, estonščina, livijščina, laponščina), altajski jeziki (npr. turščina, gagauščina, karaimščina, krimska tatarščina, urumščina).

Indoevropska jezikovna družina vključuje naslednje skupine:

slovanski jeziki
baltski jeziki
germanski jeziki
indoiranski jeziki
albanski jezik
armenski jezik
grški jezik
romanski jeziki
keltski jeziki

Praindoevropejci so se že prej v več valovih selili proti zahodu in jugovzhodu, zaradi česar sta nastali dve temelnji jezikovni skupini znotraj prvotnega jezika. Poimenujemo ju po besedi za število 100, in sicer ju delimo na kentumsko (po latinski besedi centum) in satemsko skupino (po iranski besedi satem). V kentumsko skupino sodijo germanski, romanski, italski (vključujoč latinščino in sodobne romanske jezike), keltski in anatolski jeziki ter venetščina, grščina, in oba toharska jezika, v satemsko pa slovanski, baltski in indoiranski jeziki ter albanščina in armenščina.

Práslovánščina oziroma práslovánski jêzik je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh slovanskih jezikov. Lingvonim 'praslovanski' je pogojen, saj ne vemo, kako so ta jezik imenovali ljudje, ki so ga govorili. Jezik je bil verjetno živ nekako pred 7. stoletjem. Praslovanščina nima pisnih virov, tako da je znanje o njej le rezultat njene jezikoslovne rekonstrukcije, v glavnem z vzporednim in zgodovinskim proučevanjem slovanskih in indoevropskih jezikov.