Podredno zložena poved

Bi rad-a ponovil-a odvisnike? Za začetek morda tole. Ali je šlo?
Svetujem ti, da se ustaviš tudi tukaj.
Ni bilo težko najti naše snovi, kajne? S tem se lahko tudi "stestiraš". Dobro bi bilo slednji dokument tudi natisniti... To pa smo v sredo počeli v računalnici. Žal ne dela v vsaki Mozilli...
--------------------------------------------------

Romuald Štanderški

Romuald Štandreški, slovenski kapucin in pridigar, * 1676, Štandrež (it. Sant'Andrea), † 22. april 1748, Gorica.

Romuald Štandreški (s krstnim imenom Lovrenc Marušič, v virih Marusig) je leta 1699 v Celju stopil v kapucinski red in bil 1700 posvečen v duhovnika, ter postal pridigar štajersko-ilirske kapucinske province. Služboval je v raznih krajih, med drugim tudi v Gorici in Škofji Loki. V Škofji Loki v dobi med 1715 in 1727 po predlogah starejših slovenskih pasijonskih procesij sestavil besedilo za Škofjeloški pasijon , edino od več pasijonskih procesij na Slovenskem z ohranjenim slovenskim besedilom. Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko delo v slovenščini.
Besedilo je v slogu verzificiranih monologov nastopajočih oseb organizirano v 13 podob (slik), povzetih po svetopisemskih besedilih. Sestavlja ga 869 verzov v starološkem narečju, zaradi tega lingvisti domnevajo, da so pri izdelavi besedila očetu Romualdu (po rodu Primorcu) pomagali še domačini. Pasijon je zasnovan kot procesija, ki se zaustavlja na določenih točkah Škofje Loke.
-----------------------------------------------------------
• Adam:
Ah, de bi jest sam sebi skuzi jabuku biu škodo sturu
ter nikar s tem strupam ta človeški rod pomuru,
bi se meni tolkajn moje srce ne stopilu!
Ali dokler videm, de z môno rèd vsèm ludem se je to zgodílu,
morem jest noč in dan žalvàt inu milu jókat,
doklèr sem v tém jarmu tega hudiča, kir morem milu stókat.
Ah, usmileni Boh, pridi ti meni k pomúči,
de bodemo mi zupet perpelani k naši luči.
---------------------------------------------------------
Pasijon je evangelijska dramska pripoved, katere glavna tema je trpljenje Jezusa Kristusa. Nastala je v srednjem veku, v cerkvenem obredju pa zavzema posebno mesto. Škofjeloški pasijon, ki ga je leta 1721 napisal pater Romuald Štandreški, predstavlja prvo dramsko delo v slovenščini.
----------------------------------------------------------
1. Raj
2. Smrt; za njo je bila leta 1734 vrinjena slika: Pekel
3. Gospodova večerja
4. Samson
5. Krvavi pot
6. Kronanje
7. Bičanje
8. Hieronim
9. Glejte, človek
10. Kristus na križu
11. Mati sedem žalosti
12. Skrinja zaveze
13. Božji grob

Elizabetinsko gledališče

Dvor kraljice Elizabete je bil gledališču zelo naklonjen. Gmotno je podpiral potujoče igralske skupine, ki so bile sprva nekvalitetne, grobe, sčasoma pa so se razvile v kakovostne poklicne igralske skupine.
Stalna gledališča so poznali samo v Londonu. Najstarejši gledališči sta Swan in Globe.

Esej

Hm, kaj je esej? Potrebujete še navodila?
Tukaj je nekaj zanimivega.
------------------------------------------------

Pridiga o grehu in pokori

Književni pomen pridige od Brižinskih spomenikov do danes

Od 4. stoletja naprej je bila najpomembnejša oblika krščanske književnosti za potrebe cerkvenega pouka in bogoslužja. Preprostejše pridige, ki so se tesno naslanjale na kak odlomek iz svetega pisma so imenovali homilije (npr. pridiga o grehu in pokori). Pridiga je ostala pomembna polliterarna zvrst še v obdobju protestantske in zlasti katoliške cerkvene književnosti od 16. do 18. stoletja.

Poznejše pridige npr. Slomškove (po ok. 1800) so dobile še druge poteze tj. vključevanje nacionalne misli ipd.

Najpomembnejše besedilo pismenstva je "PRIDIGA O GREHU IN POKORI"! Zgoščen pregled krščanskega nauka o zgodovini človeškega rodu - od Adamovega padca do prvih svetnikov / mučenikov.

Izvirnost srednjeveškega pismenstva

Vsa dela so prevodi ali priredbe latinskih in nemških izvirnikov. Najizvirnejše delo pismenstva je brižinska pridiga o grehu in pokori, ki je morda samostojna predelava neznanega izvirnika. Začetek slovenske proze? Morda!

Bohoričica

Bohoričica je v glavnem podobna današnji slovenski pisavi, večje razlike opazimo le pri sičnikih in šumnikih.
Najbolj nenavadna za nas je črka ſ (tudi ſ ), ki izvira iz gotice in se jo bere kot s:

c = z Z č = zh ZH

s = ſ S š = ſh SH

z = s S ž = sh SH

Kaj je bohoričica?

= črkopis pri Slovencih do srede 19. stoletja;

= črkopis, ki ga je v času reformacije slovenski protestant in avtor prvih dveh slovenskih tiskanih knjig, Primož Trubar, uporabil pri pisanju Abecednika in Katekizma.

Imenuje se po Adamu Bohoriču. V rabi je bila od sredine 16. do sredine 19. stoletja, ko jo je zamenjala gajica.

In kaj je gajica?

= črkopis, ki se uporablja pri Hrvatih in Slovencih: spodrinila je bohoričico;

= Hrvat Ljudevit Gaj je začel širiti svojo verzijo črkopisa, ki uporablja črke Č, Š in Ž - po češkem vzoru; svoj novi črkopis pripravil za "ilirski" jezik, ki naj bi bil teoretično gledano nekakšen umetni skupni jezik Slovencev in Hrvatov, v praksi pa je bila "ilirščina" dosti bližja hrvaščini kot slovenščini.
-------------------------------------------------------------

Janez Krstnik Svetokriški

Janez Svetokriški, rojen v plemeniti družini kot Tobija Lionelli, kapucin, pridigar in književnik, rojen 1647 v Križu na Vipavskem. Otroška leta je preživel v rojstnem kraju, kjer je prišel v stik z očeti kapucini, ki so tedaj že bili v Križu. Še zelo mlad se je odločil za redovniško življenje v vrstah kapucinov. Po enoletnem noviciatu, ki ga je opravil na Reki, je 17 leten naredil prve redovne zaobljube in si privzel ime brat Janez Krstnik. Leta 1670 je bil posvečen v diakona in to v Gradcu nakar je postal pridigar " Provinciae Styriae concionator ". Pod tem imenom je poznan iz vseh dosegljivih dokumentov. Pridigal je po veliko krajih. Kot gvardijan je služboval v Trstu (1679), Križ na Vipavskem (1682), Ljubljana (1684), Trst (1686), Novo Mesto (1688) in Gorica (1693).
Svetokriški se je še posebej izkazal. Ljudstvo ga je vzljubilo in zvesto poslušalo v vročini in mrazu, kakor sam pravi v pridigi "Slovo od Ljubljane". Tudi sobratje duhovniki so njegovo pridigarsko sposobnost zelo cenili. Mnogi od nji so ga prosili, da bi jim posodil svoje slovenske pridige, da bi jih prepisali, ali pa, da bi jih "drukat pustil". S tem si je postavil obsežen plan, ki ga je v sedemnajstih letih skoraj v celoti uresničil.
Izdal je 5 debelih zvezkov pod naslovom SACRUM PROMPTUARIUM - Sveti priročnik na 2896 straneh. Prva dva zvezka sta izšla leta 1691 v Benetkah, ostali so izšli v Ljubljani. Tretji zvezek nosi letnico 1696, četrti 1700 in peti 1707. Tretji zvezek je v celoti izšel šele leta 1698, ko je škofijski cenzor podpisal dovoljenje za natis.

Katehismus z dvejma izlagama

V 16. stoletju se je začelo kulturno, narodnostno in politično prebujanje Slovencev, še posebno s tem, ko je PRIMOŽ TRUBAR svoje "ubogo kranjsko ljudstvo" naučil pisati. Je začetnik slovenske književnosti in prvi oblikovalec knjižnega jezika.

Trubarjev Katekizem iz leta 1550 je (skupaj z Abecednikom) prva tiskana knjiga v slovenščini. Katekizem je knjiga z osnovami krščanskega nauka, navadno v obliki vprašanj in odgovorov.

Odlomek v berilu je iz tretjega Trubarjevega katekizma, ki je izšel leta 1575 kot odgovor na neki katoliški katekizem. V njem je Trubar s poučnimi zgodbicami razlagal svoj odnos do kristjanov, Cerkve in oblasti. Besedilo je bilo v izvirniku zapisano v pisavi, ki jo danes imenujemo bohoričica.

Več tukaj!


Tudi tu je nekaj o Trubarju, če znaš najti.