Brižinski spomeniki

V torek,13. oktobra 2009, pišemo 1. pisno nalogo. Nekateri si boste lahko izbrali tudi domišljijski spis. Naslov bo povezan z Brižinskimi spomeniki.

Tole je zanje zelo pomembno:

O kraju in času nastanka Brižinskih spomenikov obstaja več domnev. Med novejšimi raziskovalci prevladuje mnenje, da so bila tri obredna besedila zapisana v slovenskem jeziku med letoma 972 in 1039, najverjetneje na Zgornjem Koroškem v dolini reke Möll (slov. Mela/Bela) ali na bližnjem Lurnskem polju. Pergamentni listi s slovenskimi rokopisi so bili skupaj z drugimi obrednimi besedili zvezani v kodeks, ki je pripadal freisinškemu škofu Abrahamu. Ta škofija je imela svojo posest tudi na Koroškem, tedaj poseljenem s slovenskimi verniki, zato je škof v svojem pontifikalu poleg latinskih potreboval tudi slovenska besedila. Kodeks so do leta 1803 hranili v freisinškem stolnem kapitlju, zato se spomeniki tudi imenujejo po tem mestu, odtlej pa v Bavarski državni knjižnici v Münchnu, kjer so v njem leta 1807 odkrili naša besedila.
Odtlej Brižinski spomeniki nepretrgano burijo duhove številnih evropskih, še posebej slovanskih raziskovalcev. Kmalu po njihovem odkritju in prvih publicističnih opozorilih na njihovo starost in zanimivost (Joseph Docen) so Brižinski spomeniki postali in za vselej ostali ena od velikih tem evropske slavistike. Do danes je nastalo že nad dvajset celovitih izdaj, ki vsebujejo njihove reprodukcije in bolj ali manj temeljit jezikoslovni, paleografski in kulturnozgodovinski komentar.
Latinski kodeks (sign.: Clm 6426), v katerega so uvezani Brižinski spomeniki, obsega 169 oštevilčenih pergamentnih foliev oz. 338 strani, velikosti listov so 25,6 cm (višina) x 20,8 cm (širina), debelina kodeksa s platnicami je 5,9 cm. Vezava ni več prvotna, je pa še srednjeveška: lesene platnice, prevlečene z belim svinjskim usnjem. Preprosto oblikovani zaščitni železni žeblji na sprednji platnici in črte na svinjskem usnju posnemajo zgodnjesrednjeveško opremo, tako da je utemeljena domneva, da celotna vezava posnema prvotno. Kodeks je nekoč imel tudi kovinske sponke in celo kovinski zatič z verigo, s katero je bil priklenjen na svoj prostor v knjižnici. Slovenska besedila so zapisana na f. 78, 158, 159, 160 in 161 (skupaj 9 strani). Vsi trije naši spomeniki so napisani v minuskularni pisavi, dedinji karolinške minuskule. Pisna podlaga je pergament iz kozličkove kože, močan, lepo obdelan in odlično ohranjen. Tudi črnilo je zelo stabilno, glede na čas nastanka verjetno izdelano iz saj (čisti ogljik), raztopljenih v vodi, z dodatki lepil in veziv iz izvlečkov živalskega in rastlinskega izvora, čeprav so tudi že v 10. stoletju črnilu dodajali prekuhan sok iz hrastovih šišk. Vezava kodeksa je še srednjeveška (domnevno iz 14. stoletja), vendar ne več prvotna. Sledovi kažejo, da je bil nekoč z verižico priklenjen na bralni pult.

Avtor:Mihael Glavan


Menda vam je jasno, kdo bodo ti "pisatelji", kajne?
-----------------------------------------------------

Rošlin in Verjanko

Balada Rošlin in Verjanko pripoveduje o materi, ki ji Rošlin ubije moža in sina. Ostal ji je le sin Verjanko. Sprva se oba sprašujeta, ali je mati prestara za ponovno poroko. Sin je svojo mater pregovarjal naj se nikar ne omoži s hudobnim Rošlinom. Toda mati ga ni poslušala, se poročila z Rošlinom in ko sta sla zvečer spat, je Verjanko slišal njun pogovor, kako se ga mislita znebiti. Naslednjega dne se je mati sprenevedala, da je hudo bolna in prosila svojega sina, naj gre v črno goro po vodo, ki jo bo ozdravila. Toda zviti in iznajdljivi Verjanko, je vedel kaj naklepa Rošlin tam z njim, zato je vzel s seboj puško. Presenetil je Rošlina in ga ubil. V kanglico je nalil temne, sovražne krvi in jo odnesel materi rekoč, naj pije Rošlinovo kri, kakor je hotela prej njegovo.
Rošlin in Verjanko je moška balada. V njej imajo odločilno vlogo moški ali zle žene, osrednji dogodek je ponavadi zločin ali krvno maščevanje. Snov izvira iz romanskih dežel (imena junakov), opazna je zveza z grškim mitom o Orestu, ki je ubil mater in njenega ljubimca, da bi maščeval očetovo smrt. To balado je po izvirnem zapisu Antona Rudeža ml. prepesnil Prešeren 1838 za Korytkovo zbirko slovenskih ljudskih pesmi, uporablja rimo in asonanco.

http://www.radiokaos.info/8februar/roslin-in-verjanko/

Srednjeveška ljudska poezija
Ženske balade: Destnica, Sirota Jerica, Lepa Vida, Zarika in Sončica, Gospod Baroda in Kresnice.
Moške balade: Trdoglav in Marjetica, Mlada Zora, Rošlin in Verjanko in Žlahtna gospa zakolje majerici sinka.

Narečja

Dokaz, da smo Slovenci jezikovno izredno ustvarjalni … J

Knjižno slovensko:

1. Danes sem si kavo preveč sladkala.
2. Zakaj me kličeš, ko se sprehajam s psom?
3. Si videl, kako se maček sprehaja po strehi?
4. Včeraj se je en starejši gospod vrgel s strehe.


*Po mariborsko:
1. Joj, kak s'n si toti kafe danes fejst pocukrala, čuj.
2. Kaj mi te težiš ko s'n glih s pesom vuni?
3. Glej si ti totega mačka kak on po strehi hoi.
4. Čuj, včerej se je en stari s strehe dol fukno.


*Ljubljana - japijevski srednješolčki:

1. Dons sm si kofi čist ful pošugrala.
2. Kva me kolaš lih k doga wokam?
3. A si vidu keta kok po rufu klajmba?
4. Učer se je en oldi z rufa skenslu.


*Ljubljana - žabarsko:

1. Dons sm si kavico u ibr preveč cukrala.
2. Kva moriš k psa šetam?
3. A si vidu mačka kva ga pu strehi pleza, mudel, ne prbiji!
4. Učer se je en stari s strehe ruknu.


*Po koroško:

1. Matr sn s swadek kafe naredwa.
2. Ka težiš ko sn s paso zuna?
3. As vidu mačko gr u lufto?
4. Učera se je edn s strehe bk spraju.


*Po prekmursko:
1. Gnes san si kavo preveč pocukrala.
2. Zakoj me zovejš glij te gda psa šejtan?
3. Si vido kak se maček šejče gor po streje?
4. Včeraj se je en stare doj s streje vrgo.


*Po prleško:

1. Gnes sen si kofe vünta preveč pocukrala.
2. Čüj, ka me zoveš, gli te kda pesa sprehojan?
3. Si vida mačoka, kak se po streji sprehoja?
4. Fčera se en stori s strehe fukna.


*Gorenjsko:
1. Dons sm s'kofe čist preveč ucukrowa.
2. Zakuga me kličeš lih k psa sprehajam?
3. A s'vidu mačka k pu streh pleza.
4. Učer sej en ta star s strehe fuknu.


*Kraški prevod:

1. Joj, ma kej je dns tu kafe t'ku sltku!
2. Kej me hnjav'š lih ku sm wnh s p'sm!
3. Kej si vidu mačku, ku je šla nan đjro po strjhi?
4. Učjra j an n'wnč skwaču ss strj'he.



*Idrijsko:


1. Dans sm si kafjee preveč cukrala.
2. Kwa me mona kličeš, ka hlih s kuzla špancirawa.
3. A s' widu, kak se enu mače huar pa striih sprehaje?
4. Učiri se je en stari s strihe ruknu.

Drugi govorni nastop

V Wordu je seznam nastopajočih, vrstni red.

---------------------------------------------------------

Nekaj o glasoslovju

Ko se ti odpre, s klikom po sliki pojdeš naprej.

Škofjeloški pasijon

Delo, ki velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, je leta 1721 napisal kapucin pater Romuald Marušič. Škofjeloški pasijon poteka kot procesija, ki je razdeljena na prizore iz Biblije. Zgodbo od Adamovega in Evinega padca do Kristusovega trpljenja igralci uprizarjajo na prenosnih odrih, vozovih, konjih, ko se premikajo med štirimi prizorišči.

Rešitve 2. pisnega preverjanja znanja