... še ni popravljeno. K sreči imam zanj en teden časa. Če bi kdo vsaj kaj pokomentiral, bi "njega" (metonimija) takoj popravil. Hm, za nagrado, seveda. Hehe.
Kriterij ocenjevanja
50%-64% (zd) 2 → 14,5 (-zd) 2 → 15 – 18,5 t.
65%-79% (db) 3→ 19 – 23,5 t.
80%-89% (pdb) 4 → 24 – 26,5
90%-100% (odl) 5→ 27 – 30 t.
13. jan. 2009
Slovenščina med drugimi jeziki
Izraz indoevropski jeziki poimenuje jezike, razširjene od Evrope do Indije. Nastali so iz indoevropskega prajezika.
Vsi jeziki v Evropi niso indoevropskega izvora: baskovščina (potomka staroselskega predindoevropskega jezika), malteščina (afro-aziatski jezik), uralski jeziki (npr. madžarščina, finščina, estonščina, livijščina, laponščina), altajski jeziki (npr. turščina, gagauščina, karaimščina, krimska tatarščina, urumščina).
Indoevropska jezikovna družina vključuje naslednje skupine:
slovanski jeziki
baltski jeziki
germanski jeziki
indoiranski jeziki
albanski jezik
armenski jezik
grški jezik
romanski jeziki
keltski jeziki
Praindoevropejci so se že prej v več valovih selili proti zahodu in jugovzhodu, zaradi česar sta nastali dve temelnji jezikovni skupini znotraj prvotnega jezika. Poimenujemo ju po besedi za število 100, in sicer ju delimo na kentumsko (po latinski besedi centum) in satemsko skupino (po iranski besedi satem). V kentumsko skupino sodijo germanski, romanski, italski (vključujoč latinščino in sodobne romanske jezike), keltski in anatolski jeziki ter venetščina, grščina, in oba toharska jezika, v satemsko pa slovanski, baltski in indoiranski jeziki ter albanščina in armenščina.
Práslovánščina oziroma práslovánski jêzik je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh slovanskih jezikov. Lingvonim 'praslovanski' je pogojen, saj ne vemo, kako so ta jezik imenovali ljudje, ki so ga govorili. Jezik je bil verjetno živ nekako pred 7. stoletjem. Praslovanščina nima pisnih virov, tako da je znanje o njej le rezultat njene jezikoslovne rekonstrukcije, v glavnem z vzporednim in zgodovinskim proučevanjem slovanskih in indoevropskih jezikov.
Vsi jeziki v Evropi niso indoevropskega izvora: baskovščina (potomka staroselskega predindoevropskega jezika), malteščina (afro-aziatski jezik), uralski jeziki (npr. madžarščina, finščina, estonščina, livijščina, laponščina), altajski jeziki (npr. turščina, gagauščina, karaimščina, krimska tatarščina, urumščina).
Indoevropska jezikovna družina vključuje naslednje skupine:
slovanski jeziki
baltski jeziki
germanski jeziki
indoiranski jeziki
albanski jezik
armenski jezik
grški jezik
romanski jeziki
keltski jeziki
Praindoevropejci so se že prej v več valovih selili proti zahodu in jugovzhodu, zaradi česar sta nastali dve temelnji jezikovni skupini znotraj prvotnega jezika. Poimenujemo ju po besedi za število 100, in sicer ju delimo na kentumsko (po latinski besedi centum) in satemsko skupino (po iranski besedi satem). V kentumsko skupino sodijo germanski, romanski, italski (vključujoč latinščino in sodobne romanske jezike), keltski in anatolski jeziki ter venetščina, grščina, in oba toharska jezika, v satemsko pa slovanski, baltski in indoiranski jeziki ter albanščina in armenščina.
Práslovánščina oziroma práslovánski jêzik je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh slovanskih jezikov. Lingvonim 'praslovanski' je pogojen, saj ne vemo, kako so ta jezik imenovali ljudje, ki so ga govorili. Jezik je bil verjetno živ nekako pred 7. stoletjem. Praslovanščina nima pisnih virov, tako da je znanje o njej le rezultat njene jezikoslovne rekonstrukcije, v glavnem z vzporednim in zgodovinskim proučevanjem slovanskih in indoevropskih jezikov.
Primera ali komparacija
S čim primerja pisatelj Ivan Tavčar otroka (Tomažka) ? S čim primerja njegove oči?
„Tomažek! Moj Tomažek!” bila mu je vsaka druga beseda, kadar je govoril z nami. Otrok je rasel; a bil je tenak kakor bilka na njivi in bledih lic. S seboj je nosil dvoje lepih oči, ki so mu izpod rumenih las zrle v svet, kakor zre modro cvetje iz rumene pšenice.
---------------------------------------------------------
Tomažka primerja pisatelj Ivan Tavčar (Tržačan) z bilko na njivi (C : suh je, tenak). Njegove oči pa z zrenjem v svet, ki je podobno zretju modrega cvetja
iz rumene pšenice.
„Tomažek! Moj Tomažek!” bila mu je vsaka druga beseda, kadar je govoril z nami. Otrok je rasel; a bil je tenak kakor bilka na njivi in bledih lic. S seboj je nosil dvoje lepih oči, ki so mu izpod rumenih las zrle v svet, kakor zre modro cvetje iz rumene pšenice.
---------------------------------------------------------
Tomažka primerja pisatelj Ivan Tavčar (Tržačan) z bilko na njivi (C : suh je, tenak). Njegove oči pa z zrenjem v svet, ki je podobno zretju modrega cvetja
iz rumene pšenice.
"Nadelprob"

Slovenski realistični pisatelj Ivan Tavčar

Kako so sodniki sprva želeli Agati »razvezati jezik«?
Želeli so narediti "Nadelprob".
Kaj pomeni "Nadelprob"?
V materina znamenja po telesu so zabadali šivanke in ugotavljali, ali je v njih kri ali ne.
Poišči besedo v berilu Listi iz Visoške kronike / Ivan Tavčar (str. 196) !
Ivan Tavčar: Visoška kronika
Anafora
Ugotovi besedno figuro oziroma vrsto ponavljanja besed oziroma besednih skupin v naslednjih dveh verzih:
V težkih mislih je kalif kordovski!
V težkih mislih tri pozove k sebi…
Anafora je ponavljanje besed na začetku zaporednih verzov (ali stavkov).
X X X ----------
X X X ----------
V težkih mislih je kalif kordovski!
V težkih mislih tri pozove k sebi…
Anafora je ponavljanje besed na začetku zaporednih verzov (ali stavkov).
X X X ----------
X X X ----------
Aliteracija
Za katero vrsto glasovne figure (ponavljanja) gre v naslednjem verzu? Obkroži ustrezen odgovor.
Vlivaj vanjo vsak dan dela dobra…
a) rima
b) aliteracija
c) asonanca
d) anadiploza
Soglasniški stik ali aliteracija (lat. littera = črka) je besednafigura/vrsta ponavljanja, pri kateri se ponavlja isti soglasnik ali ista skupina soglasnikov. Najhitreje je opazna, ko se več besed začenja z isto črko, na primer: Veter vije v večni vihri, črni čolni čudno čofotajo. V vsakdanji govorici je veliko skovank, ki skušajo sestaviti čim daljšo pripoved iz besed z isto začetnico. Znana je na primer Parna pekarna pri Pepetu Piklju peče potice po petdeset para, ki je menda dosegla že preko tristo zaporednih besed na p.
Vlivaj vanjo vsak dan dela dobra…
a) rima
b) aliteracija
c) asonanca
d) anadiploza
Soglasniški stik ali aliteracija (lat. littera = črka) je besednafigura/vrsta ponavljanja, pri kateri se ponavlja isti soglasnik ali ista skupina soglasnikov. Najhitreje je opazna, ko se več besed začenja z isto črko, na primer: Veter vije v večni vihri, črni čolni čudno čofotajo. V vsakdanji govorici je veliko skovank, ki skušajo sestaviti čim daljšo pripoved iz besed z isto začetnico. Znana je na primer Parna pekarna pri Pepetu Piklju peče potice po petdeset para, ki je menda dosegla že preko tristo zaporednih besed na p.
Značilnosti romana
Značilnosti romana so:
- najobširnejše epsko delo v prozi,
- številna poglavja,
- dogajanje je zapleteno,
- ponavadi zajema daljše časovno obdobje,
- značaj osrednje/glavne književne osebe se razvija v samem dogajanju romana,
- v njem nastopa množica književnih oseb,
- v romanu odsevajo medčloveški odnosi in družbene razsežnosti časa in kraja
dogajanja.
Kateri je 1. slovenski roman?
Naročite se na:
Objave (Atom)
Ti pa si ...
Stoti - si ti?